Zgodovina teka
Da bi govoricam o malo verjetnih vzponih pod desetimi minutami naredili konec, smo se odločili, da uradno poiščemo najhitrejšega. Prvič smo “Rekord” organizirali leta 1991 kot spomladansko varianto klasičnega „Teka na Šmarno goro“. Istega leta naj bi jeseni pripravili še tradicionalni Tek, a so dogodki, ki so se zvrstili tistega junija in Slovenijo popeljali v samostojnost, preprečili načrte organizatorja.
Po 20-ih zimskih izvedbah smo Rekord prestavili na začetek poletja, ko so tekmovalne razmere ugodnejše. Sedanji absolutni rekord je bil zabeležen 13.junija 2017. Eritrejec Petro Mamu je eden najuspešnejših gorskih tekačev zadnjih let. Odzval se je vabilu in se udeležil 22. Rekorda Šmarne gore. Šmarnogorsko strmino je premagal v rekordnih 11 minutah in 8 sekundah. 11.junija 2019, pa je najhitrejši slovenski vzpon na Šmarno goro dosegel Timotej Bečan s časom 11min 13s.
V spomin Tomu
Pozimi 1996 smo zamisel o organizaciji Rekorda oživili, vendar je prišla pobuda povsem od drugod. Prvega februarja 1995 se je namreč v slovenskih gorah smrtno ponesrečil Tom, eden izmed nas, članov Šmarnogorske naveze. Tako se je vsako prvo soboto v februarju 15 let zaporedoma ob vznožju Šmarne gore zbrala smetana slovenskega gorskega teka.
Na najvišjem nivoju svojega časa
V tem obdobju je bil »Rekord Šmarne gore« tekmovalno in organizacijsko prireditev na najvišjem nivoju v slovenskem prostoru. Iz tega obdobja beležimo doslej najhitrejši vzpon predstavnice nežnejšega spola – ženski absolutni rekord Mateje Kosovelj znaša 13min 18s. Med moškimi je bil rekord v lasti Zarnik Sebastjana – 11min 25s.
Kljub mrazu, vetru in snegu
Po desetletju in pol smo organizatorji pozimi leta 2011 izpeljali Rekord brez običajnega pompa – kot tekmovanje s posamičnimi starti. Od tedaj, pa do 20.izvedbe februarja 2015, je Rekord v »spremenjeni« podobi gostil kakovostno in številčno udeležbo tekmovalcev, ki so prihajali na našo tekmo kljub mrazu, vetru in snegu.
Izdelava spletne strani: matjazkrnc.si